V srednji in južni Evropi traktorji niso le ključno orodje kmetijske proizvodnje, ampak tudi globoko vpet v družbene, gospodarske in politične spore. Trenutni status uporabe traktorjev na Poljskem, v Romuniji in Grčiji odraža tako tehnološke razlike v procesu modernizacije kmetijstva kot skupne izzive pod pritiskom politike EU.
Poljska: Traktorji so postali 'mobilna trdnjava' v prvih črtah protestov.
Značilnosti domače naloge: v poljskem kmetijstvu še vedno prevladujejo majhne in srednje-velike družinske kmetije s povprečno delovno površino manj kot 20 hektarjev, kar ima za posledico veliko odvisnost od nizko do srednje močnih traktorjev s 30–80 konjskimi močmi. Kljub veliki razširjenosti mehanizacije številne kmetije še vedno uporabljajo zastarele modele, od katerih so nekateri v uporabi že več kot 20 let, kar vpliva na učinkovitost delovanja in porabo goriva.
Realističen izziv: Kmetje na splošno menijo, da so okoljski standardi, ki jih zahteva Evropski zeleni dogovor EU, kot je obvezna praha 4 % zemlje in omejitve uporabe gnojil, znatno povečali stroške usklajevanja.
Medtem je dotok poceni ukrajinskih kmetijskih proizvodov na trg povzročil pritisk na lokalne cene hrane, kar je ustvarilo dilemo "velik vložek, nizek donos".
Družbeni izraz: Traktorji so se razvili v simbole protesta. V začetku leta 2024 so poljski kmetje večkrat vozili traktorje, da bi blokirali mejne prehode z Ukrajino (kot je Siret), s čimer so ukrajinskim konvojem za prevoz žita preprečili vstop v državo in organizirali obsežne-pohode po glavnih državnih cestah ter od vlade zahtevali zaščito lokalnega kmetijstva.
Romunija: od proizvodnje do protestov, traktorji nosijo bolečine preobrazbe kmetijstva.
Ozadje industrije: Romunija je ena od pomembnih držav proizvajalk traktorjev v Evropski uniji in je skozi zgodovino proizvajala različne modele na kolesih in gosenicah z močjo od 40 do 360 konjskih moči v velikem obsegu. Dandanes se stopnja kmetijske mehanizacije postopoma izboljšuje, vendar majhne-kmetije predstavljajo več kot 90 %, kar omejuje priljubljenost velike in učinkovite opreme.
Sprejetje tehnologije: Kljub inovativni vsebini, kot je YouTube kanal »Rom â nia V ă zut ă Din Tractor«, ki aktivno promovira sodobne kmetijske tehnologije, vključno z inteligentnim namakanjem, podnebju prilagojenim kmetovanjem itd., se večina kmetov še vedno zanaša na tradicionalne izkušnje, stopnja sprejetja tehnologije natančnega kmetijstva pa je nižja od 20 %.
Čezmejni vpliv: Podobno kot na Poljskem tudi romunski kmetje močno nasprotujejo vstopu ukrajinskih kmetijskih proizvodov na trg EU{0}}brez dajatev. Od januarja 2024 kmetje na številnih območjih s traktorji blokirajo ceste in svoje zahteve celo izražajo z odlaganjem žita in postavljanjem cestnih zapor, saj menijo, da je to spodkopalo pošteno konkurenčno okolje.
Grčija: Traktorska dilema in podnebni pritisk v gorskem kmetijstvu.
Terenske omejitve: Grško kmetijstvo je večinoma razširjeno v gorskih in hribovitih območjih z razdrobljenimi parcelami, ki omejujejo uporabo velikih traktorjev. Kmetje večinoma uporabljajo lahke in prilagodljive traktorje z ozko karoserijo (20-60 konjskih moči) za upravljanje gospodarskih posevkov, kot so oljčni nasadi in vinogradi.
Podnebni šok: V zadnjih letih so se pogosto pojavljali ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave na območju Tesalije leta 2023, ki so povzročile veliko škodo na pridelku. Kmetje so bili prisiljeni metati gnila jabolka in kostanj pred parlament ter protestirati s traktorji za prevoz poškodovanih kmetijskih pridelkov, vlado pa obtoževali nezadostne pomoči.
Protestna akcija: Grški kmetje so se s traktorji večkrat zapeljali v središče Aten, obkolili poslopje parlamenta ter zahtevali povečanje kmetijskih subvencij in znižanje stroškov energije.
Februarja 2026 se je približno 2000 kmetov odpeljalo na trg Syntagma, kar je ustvarilo močan vizualni učinek in pritegnilo pozornost po vsej državi.
